Dursun Dzhumaeva ni znana le po svojih poklicnih dejavnostih, ampak tudi po zanimanju za zgodovino, nacionalno dediščino in skrivnostne strani preteklosti. Tudi v letih dela strojnice v Lebapskem kmečkem društvu Halaškega etrapa je svoj prosti čas posvečala preučevanju zgodovine domače vasi, zbiranju podatkov o preteklih dogodkih in zgodovinskih osebnostih.
Najprej je njeno pozornost pritegnila preteklost njene rodne vasi, življenjska pot vaščanov, ki so sodelovali v veliki domovinski vojni, pa tudi težave, s katerimi so se soočale ženske, ki so v vojni izgubile svoje najdražje. Dursun Jumaeva je bila zelo zanimiva tudi za zgodovinske najdbe, odkrite v starodavnih trdnjavah, ki se nahajajo na ozemlju vasi in etrapa. S preučevanjem in zbiranjem teh dragocenih podatkov je želela poglobiti seznanjanje z zgodovinsko dediščino svoje domovine.
Strast do zgodovine in kulture je Dursuna Dzhumaeva poslala na novo poklicno pot. Leta 1985 je vstopila na knjižnični oddelek takratne Ashgabatske kulturne in izobraževalne šole po imenu Gara Seyitliev. Po uspešno zaključenem študiju je poklicno pot nadaljevala kot knjižničarka.
Tako je Dursun Dzhumaeva namenoma sledila svojim interesom, naredila pomemben korak k svojim sanjam. Njena življenjska pot kaže, da želja po študiju zgodovinskih in kulturnih vrednot človeku odpira nove priložnosti.
